Recikliranje aluminija

Mednarodni znak za recikliranje

Recikliranje aluminija je proces, ki nam omogoča, da odpaden aluminij ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov. Pri tem procesu preprosto stopimo kovino. Postopek reciklaže je veliko cenejši od postopka pridobivanja aluminija iz rude. Za enako količino aluminija z recikliranjem porabimo kar 95 % manj energije kot za pridobivanje aluminija s pomočjo elektrolize aluminijevega oksida (Al2O3), ki ga moramo najprej izločiti iz boksita (aluminijeve rude) in nato prečistiti z uporabo Bayerjevega procesa.[1] Zaradi naravnih lastnosti je aluminij eden izmed tistih redkih materialov, ki ga lahko »večno recikliramo«. Neštetokrat ga lahko uporabimo brez da bi izgubil na kvaliteti. To je tudi razlog, da je približno 31 % vsega aluminija v ZDA iz recikliranih odpadkov[2] in da je kar 75 % vsega aluminija, ki je bil proizveden od leta 1888, danes še vedno v uporabi.

Recikliranje aluminija ni nov postopek; v splošni uporabi je že od leta 1900 in je bil izdatno kapitaliziran med 2. svetovno vojno. Svoj razmah pa je recikliranje doživelo v 1960. letih, ko se je množično razširila uporaba aluminijastih pločevink za pijačo, Recikliranje je dobilo zasluženo mesto v družbeni zavesti.[3] Med viri za reciklažo aluminija so tako odslužena letala, avtomobili, kolesa, ladje, računalniki, kuhinjski pripomočki, žlebovi, tiri, žice in še mnogo drugih izdelkov, ki za izdelavo potrebujejo močan vendar lahek material ali material z visoko toplotno prevodnostjo. Ker recikliranje ne poškoduje strukture kovine, lahko aluminij predelamo neštetokrat in ga vedno znova uporabimo za proizvodnjo katerihkoli izdelkov, za katere bi drugače uporabili nov aluminij.[4]

  1. "The price of virtue". The Economist. 7 June 2007.
  2. http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/aluminum/mcs-2008-alumi.pdf minerals.usgs.gov
  3. Schlesinger, Mark (2006). Aluminum Recycling. CRC Press. p. 248. ISBN 978-0-8493-9662-5.
  4. WasteOnline: Metals aluminium and steel recycling

Developed by StudentB